Skip navigation

Plini pod tlakom

S terminom »plini pod pritiskom« mislimo na nevarnost, ki jih ti plini lahko predstavljajo, pa ne zaradi svojih fizikalno-kemijskih lastnosti, temveč zaradi visokega tlaka pod katerim so komprimirani (stisnjeni), utekočinjeni ali raztopljeni v jeklenkah.

Potencialna nevarnost pri plinih pod tlakom nastane pri poškodbah jeklenk ali pri nepravilni uporabi, saj je mnogo tako shranjenih plinov strupenih, vnetljivih ali eksplozivnih.

Najbolj znani so: klor (Cl2), amonijak (NH3), vodik (H2), kisik (O2), metan (CH4), etan (C2H6), propan (C3H8), butan (C4H10), acetilen (etin, C2H2) ipd.

Utekočinjeni, raztopljeni in plini pod pritiskom so shranjeni v jeklenkah različnih velikosti oziroma volumnov. To področje je urejeno v podzakonskem aktu Pravilnik o jeklenkah in plinskih jeklenkah iz celega (Uradni list RS, št. 73/2002). Ta Pravilnik je nastal na podlagi Evropskih direktiv in sicer 84/525/EEC in 84/527/EEC. Pravilnik podaja specifikacijo za tehnične standarde jeklenk in materialov iz katerih so narejene.

Plini, ki se največ uporabljajo v kemijskem laboratoriju za raziskovalno delo so: kisik (O2), dušik (N2), zrak, vodik (H2), ogljikov dioksid (CO2), amonijak (NH3), klor (Cl2).Vse jeklenke, ki jih pripeljejo v kemijski laboratorij morajo biti opremljene z atesti. Vsak prevoz ali premik jeklenke v laboratoriju ali med laboratorijskimi prostori se izvaja oziroma izvede le z vozički posebej skonstruiranimi za prevoz jeklenk. Med transportom morajo biti na ventilu jeklenke privite zaščitne kape. Jeklenke morajo biti postavljene v posebnem stojalu z varovalno zaporo (verigo) tako, da je onemogočen padec ali prevrnitev jeklenke. Najbolj občutljiv del jeklenke je ventil. Pri padcu se lahko odlomi od jeklenke in takrat jeklenka postane »izredno nevarna«, predvsem zaradi iztekajočih plinov, ki so v jeklenki stisnjeni (komprimirani) pod visokim pritiskom, ki je običajno od 10.000 do 15.000 kPa (od 100 do 150 barov). Če jeklenka pade oziroma se prevrne, se lahko ventil odlomi, iztekajoči plini zaradi visokega pritiska nato potiskajo jeklenko kot »raketo« po prostoru, ki ruši in podira vse pred seboj.

Previdnost je potrebna tudi pri uporabi redukcijskih ventilov, saj je treba biti zelo pazljiv pri tem, da se pravo vrsto redukcijskega ventila namesti na pravo jeklenko. Na jeklenko, ki vsebuje stisnjen (komprimiran) kisik, je npr. potrebno namestiti redukcijski ventil, ki ima tesnila iz posebnih anorganskih materialov. Te ventile je tudi prepovedano mazati z organskimi mazalnimi sredstvi, saj kisik izredno burno reagira z njimi.

Jeklenke, pri katerih je ventil okvarjen (ni ga mogoče odpreti z roko), se morajo označiti in izločiti iz uporabe.