Skip navigation

Fosilna goriva

Večina današnje energije prihaja iz organizmov, ki so živeli milijone let pred nami. Ko so te rastline, živali in drugi organizmi umrli, so se njihovi ostanki nabirali na dnu morij in kopnega. S stoletji so jih prekrile plasti blata, peska in kamna in s časom sta jim visoka temperatura in pritisk spremenila kemično sestavo in rodilo se je nekaj novega - fosilna goriva. Fosilna goriva so torej energijsko bogati (preoblikovani) ostanki nekdanjih živečih organizmov.

Tri najpomembnejša fosilna goriva so premog, zemeljski plin in nafta, v vseh so ogljikovodiki. To so spojine ogljikovih in vodikovih atomov. Ogljik in vodik med gorenjem reagirata s kisikom, tvori se ogljikov dioksid (CO2) in voda (H2O). Pri pomanjkanju kisika še strupeni ogljikov monoksid (CO). Med gorenjem se sprošča energija v obliki svetlobe in toplote. To izkoriščamo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter pogon strojev. V elektrarnah se izkorišča za segrevanje pare, ki poganja turbine, te pa proizvajajo električno energijo.

Fosilna goriva so neobnovljivi vir energije, sčasoma jih bomo morali nadomestiti z obnovljivimi viri energije. Po napovedih je svetovnih zalog premoga - uporabljamo ga že mnogo stoletij - še dovolj za nadaljnjih 200 let. Obdobje nafte se izteka. Pred 100 leti smo jo začeli množično uporabljati za pogon avtomobilov, čez 60 let naj bi potrošili vse do sedaj znane zaloge. Podobna situacija je s plinom.

Fosilna goriva imajo nekatere specifike, prednosti in slabosti. Načeloma se uporabljajo podobno kot biomasa, ki je bolj podrobno razložena.


Svetovne rezerve fosilnih goriv in količina letne porabe. Vir: www.instalater.si/clanek/46/Goriva-in-ogrevalna-tehnika. (24. 09. 2009).