Skip navigation

Lesna biomasa

Lesna biomasa je naša nafta, rastlinska to lahko postane. V energetiki je biomasa organska snov, uporabna kot obnovljiv in CO2 nevtralen vire energije. V Sloveniji prevladuje lesna biomasa (les in lesni ostanki), čas rastlinske biomase prihaja, povečuje se delež energetske izrabe ostankov iz proizvodnje, pridelave ali predelave.

Najbolj pogoste oblike lesne biomase so polena, peleti in sekanci. Polena dosežejo največje izkoristke in najmanjšo porabo v kotlih s podpihovanjem (ventilatorski, pirolizni). Novejša oblika so pelete, ki omogočajo avtomatizirano ogrevanje, najcenejši so sekanci (tudi žaganje, mleti les ostankov proizvodnje, hitrorastoče rastline), primerni predvsem za večje porabnike (od 50 kW naprej), na trgu je tudi 15 kW kotel, ki je nadvse primeren za gospodinjstva. Tudi sekanci omogočajo avtomatizirano ogrevanje.

Pri vseh oblikah biomase je kurilna vrednost odvisna od stopnje vlažnosti. Pri optimalni vlažnosti 15 - 20 % je kurilna vrednost 4,0 kWh/kg, les takoj po poseku, ki ima vlažnost nad 40 % in pol manjšo kurilno vrednost (2,0 kWh/kg). Vsakih 10 % vode zmanjša kurilno vrednost lesa za 12 %. Če kurimo gozdno suh les porabimo 1/4 energije uskladiščene v lesu za izhlapevanje vode. Načeloma ima enako suha biomasa enako kurilno vrednost na težo, ne glede na vrsto. Za enostaven izračun se jemlje, da je 2 kg biomase enako 1 litru kurilnega olja.


Pogosto pozabljamo, da je biomasa idealni energent za Slovenijo.