Skip navigation

Inovacije

Predstavljamo inovativne ogrevalne rešitve, kjer je oče poskrbel za strojni, sin pa za elektronski del. Kotel na polena 23 kW Vrečko sta nadgradila v kotel na sekance za manj kot 2.000 € (in veliko ur razmišljanja ter poizkusov). Pirolizni kotel na polena HTB Kočevje 25 kW je stal 1.700 €, konstrukcija omogoča, da nima hranilnika tople vode. Lastnik si sekance pripravlja sam z mlinom iz uvoza za 1.800 €. To, da ima na strehi SSE že 23 let, je skoraj samoumevno. Sedanja letna poraba biomase je izjemno majhna. Za ogrevanje 280 m2 v hiši brez termoizolirane fasade porabi 10 m3 borovih drv in 20 m3 domačih borovih sekancev. V ogrevalni sistem so vključeni tudi SSE (če je zimsko sonce), v primeru deževnega poletja pa sanitarno vodo za pet oseb greje kotel na sekance. Vse je avtomatizirano, kar zagotavlja družini najvišje možno udobje. K temu pripomorejo tudi pred desetimi leti obnovljena vezana okna, ki jih je lastnik z zamenjavo stekel in z dodatnim tesnjenjem spremenil v sodobna »plinska«.

Osnovo kotlovnice sestavljata dva kotla na biomaso, krmili ju - skupaj s SSE - doma narejena avtomatika. Začelo se je leta 2005, ko so star kotel na polena (poraba 40 - 45 m3 na leto) zamenjali z novim. Piroliznemu kotlu na polena HTB Kočevje 25 kW konstrukcija omogoča, da ne potrebuje hranilnika tople vode, kar pomeni prihranek prostora in investicije. Leta 2007 se mu je pridružil kotel na polena 23 kW Vrečko, ki ga je lastnik nadgradil v kotel na sekance. Poraba je en zalogovnik (0,4 m3) na 24 ur ob zelo hudem mrazu. Običajno en zalogovnik zadostuje za tri dni ogrevanja hiše na 21 °C in sanitarno vodo.

Vprašanje pravilno - napačno

Vprašanje 1

Izdelava sekancev je tehnološko manj zahtevna kot izdelava pelet.

Namig